|
|
 |
Zgodovina gasilstva na Slovenskem |
Gasilska dejavnost je od samega začetka imela velik vpliv na družbeno aktivnost vsake skupnosti. Na začetku s stališča zagotavljanja varnosti ob požarih, kasneje pa se je gasilstvo, predvsem poklicna veja, preoblikovala v močno in vsestransko reševalno organizacijo. Seveda ne smemo mimo prostovoljnih gasilcev, ki so z gasilstvom začeli, in ga še vedno opravljajo častno in zavzeto. Pripravljenost vedno in vsakomur pomagati je tisti čarobni dar, ki ga imajo pripadniki reševalnih organizacij, tako prostovoljnih kot tudi poklicnih. Nemalokrat je zaradi različnih usposabljanj, vaj in intervencij prikrajšana družina, ki tako posredno, pa vendar aktivno nosi breme. Obenem pa najbližji razumejo, kaj pomeni zvok pozivnika, alarma ali druga oblika klica na pomoč, Gremo, ne glede na vreme in čas, kosilo bo že počakalo.
V letošnjem letu gasilstvo v Sloveniji praznuje 140 letnico organiziranega delovanja. Glede na to, da je bilo o samem razvoju gasilske organizacije napisanega veliko, sledi samo krajši opis pomembnejših datumov v zgodovini.
-
1792: ''Požarni red'' je opredelil delovanje požarne službe in požarne varnosti:
…potreba kritja hiš z opeko, kurjenje v podstrešnih sobah dovoljeno le, če so bile sobe zidane z opeko in imele opečna tla, previdno ravnanje s prosto lučjo, prepovedano kajenje tobaka, sverjenje z odprto lučjo ali gretje z odprtim ognjem v hlevih in skednjih, čiščenje dimnikov…
V požarnem redu so bile določene naloge nočnih in požarnih čuvajev, način obveščanje tedanjega prebivalstva v primeru požara, vodnjaki so morali biti v dobrem stanju, v primeru požara so morali obrtniki (vozniki, mesarji, mlinarji, pivovarnarji…) odstopiti svoje konje. Vsaka hiša je na podstrehi morala imeti kad vode, čebre in čebričke, da so mogli domači že sami zadušiti nastajajoči požar. Vsi tisti, ki so se pri gašenju odlikovali, so bili nagrajeni z denarnimi zneski (še posebej tisti, ki je prvi prinesel vest o požaru, tisti, ki je prvi pripeljal sod vode in dimnikar, ki je prvi priplezal na dimnik in ga pokril…
-
1869: Po formiranju gasilske službe v Ljubljani je bila v istem letu ustanovljena
gasilska organizacija v Ptuju.
-
1870: Ustanovljena prostovoljna požarna bramba v Laškem.
-
1870: 18. september, organiziranje prvega slovenskega gasilskega društva v Metliki.
-
1870: 30. marca je bila ustanovljena prva požarna služba v Ljubljani. Pred tem je (od leta 1863) za gasilstvo v Ljubljani skrbelo društvo ''Južni Sokol'', nasprotovanje in onemogočanje dela s strani nemškega telovadnega društva ''Turnferajn'' pa je kasneje privedlo do ustanovitve gasilske službe.
-
1871: 16. marca je bila organizirana gasilska služba v Mariboru.
-
1875: V Škofji Loki organiziranje prve prostovoljne požarne brambe na Gorenjskem.
-
1880: Načelnik požarne brambe v Dolenji vasi pri Ribnici g. Ignac Mrhar vzbudil veliko narodnega navdušenja, ko je med nastopom svojega društva v Ljubljani prvič poveljeval v slovenščini. Poleg zagotavljanja boljše protipožarne varnosti so imele gasilske organizacije v Sloveniji namreč tudi drug, izredno pomemben pomen, in sicer dvig nacionalne zavesti. Članstvo v gasilskih društvih je bilo po večini sestavljeno iz Slovencev, vidnejše oz. pomembnejše položaje v društvih pa so imeli nemški priseljenci. Stanje se je pričelo popravljati z ustanavljanjem narodnih čitalnic in krepitvijo nacionalne zavesti med Slovenci.
-
1896: Na občnem zboru Deželne zveze kranjskih gasilskih društev je bila dana pobuda za izdajo strokovnega glasila. 26. decembra 1896 se je na svoji prvi seji sestal pripravljalni odbor, ki je pripravil vse potrebno, glasilu so nadeli ime Gasilec, prva številka je izšla 6. februarja 1897 v formatu 25 X 35 cm, prvi urednik je bil Fran Trošt, nadučitelj iz Iga pri Ljubljani. Prva številka je izšla dvojezično, leva stran v slovenskem jeziku, desna v nemškem, tako je bilo dve leti in pol, številka, ki je izšla 5. oktobra 1899 pa je bila že slovenska.
|
|
| |
 |
|
|
     
GRS Kranj
GRZS
|
