1812: Občina Kranj zagotovi denar za plačilo gasilskega čuvaja, poleg plače pa so občinski možje zagotovili nekaj denarja za osnovno opremo za gašenje.
1879: Zaradi katastrofalnega požara, ki je uničil del mesta Kranj (vasi Huje in Klanec) je tedanji župan Karl Šavnik pozval na ustanovitev požarne brambe v Kranju. Ustanovni zbor 8. novembra 1879 v prostorih narodne čitalnice nad sedanjo trgovino ''Pri Petrčku''.V društvo je bilo včlanjenih 36 aktivnih in 90 podpornih članov, prostore pa je društvo dobilo v občinski zgradbi na Gasilskem trgu.
1879: 1. decembra se na podlagi odobrenih ''Pravil službe'' prične aktivno delovanje požarne brambe v Kranju. Namen: preprečevanje nevarnosti ognja, braniti življenje in premoženje prebivalcev mesta in okolice…
1890: Postavljena je bila zgornja starostna meja za sprejem kandidatov za delovne člane, ki je omogočala sprejem kandidatov do 45 leta starosti. V tem času je bil v društvu tudi zdravnik, ki je poškodovane člane društva zdravil brezplačno.
1889: Točnih podatkov o poveljevanju v slovenskem jeziku v Kranju ni, iz tega leta pa so ohranjeni zapisniki ob 10 letnici v slovenščini.
1891: Prva tombola v organizaciji Gasilske brambe, organizirana je bila z namenom pridobivanja finančnih sredstev za nakup gasilskega orodja in opreme. Tombole so bile organizirane vse do leta 1941, znane so bile po dobri organizaciji in dobitkih, ki so presegali dobitke drugih tombol po Sloveniji.
1898: 7. avgusta ustanovitev ''Godbe prostovoljne požarne brambe'' v Kranju, konec delovanja omenjene godbe 12. decembra 1902 z ustanovitvijo ''meščanske godbe'', ki pa ni obstajala dalj časa.
1907: Preimenovanje Požarne brambe v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju.
1914: 27. julija je imela Godba najbolj žalosten nastop v svoji zgodovini, ko so godbeniki sami sebe spremili na kolodvor z godbo (29 godbenikov), iz železniške postaje pa se je vrnilo le nekaj dečkov, vsi ostali so šli v vojsko.
Okrajno glavarstvo je na predlog Gasilskega društva Kranj pričelo s formiranjem Gasilskega društva v Naklem, občini Naklo je ponudilo dve stari brizgalni črpalki.
1911: 8. januar: na občnem zboru društva je bilo sklenjeno, da se v okviru Gasilskega društva organizira ''reševalni odsek''. Na razpolago so imeli ročna
1934: V Gasilskem društvu Kranj so dobili novo avto lestev Magirus, eno najmodernejših reševalnih vozil tega časa. Ob tem naj omenim, da sedanja gasilska poklicna gasilska enota nadaljuje tradicijo, v garaži gasilskega doma Gasilsko reševalne službe Kranj je namreč parkirana že tretja lestev proizvajalca Magirus
1940: Pred začetkom II. svet. vojne (29. januar 1940) je Gasilsko društvo Kranj imelo 62 aktivnih članov, uraden žig društva pa je bil ''Prostovoljna gasilska četa Kranj, župa Kranj''. Kljub nemškemu priimku tedanji poveljnik Gasilskega društva g. Rici Mayer ni pustil, da bi bili gasilci povezani z politiko. Četa je ostala slovenska, glavna naloga
pa je bila pomoč prebivalcem Kranja in okolice. Poleg tega se je četa modernizirala, oprema pridobljena med vojno pa je ostala v uporabi tudi po vojni.
1945: Po končani II. svet. vojni je bilo gasilstvo na Gorenjskem organizirano pod Odsekom za notranje zadeve, vse aktivnosti je urejala Okrajna gasilska zveza Kranj. Na področju okraja Kranj je delovalo 28 prostovoljnih gasilskih čet. Gasilsko društvo Kranj je zavzemalo osrednje mesto v občini Kranj, glavna naloga društva pa je bilo gašenje požarov, reševanja ljudi in premoženja. Z namenom pridobitve mladega kadra je bil leta 1948 v Društvu organizirana pionirska in mladinska desetina.
1955: 28. maja je bila v prostorih Gasilskega društva Kranj na Gasilskem trgu organizirana razstava sodobne gasilske opreme, razne aktivnosti ob proslavi so bile organizirane tudi naslednji dan. Poleg 10 letnici osvoboditve je bila proslava namenjena praznovanju 80 letnice ustanovitve gasilstva na Gorenjskem.
1959: Razvoj industrije, širitev mesta in bližnjih vasi ta zahtevala ustanovitev poklicne gasilske enote. 1. januarja je občinska skupščina občine Kranj ustanovila Poklicni gasilski vod, katerega so po večini sestavljali člani Prostovoljnega gasilskega društva Kranj. Gasilski vod je bil stacioniran na Gasilskem trgu v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Kranj. Vod je imel na začetku 17 in kasneje 24 gasilcev. Od teh so po enega imele na plačilni listi tovarne Iskra, Inteks, Planika, Tiskanina in Standard. Tovarni IBI in Ruleta sta imeli skupaj enega, prav tako pa tudi Klasje in Zvezda. Za poveljnika je bil imenovan Janez Gros iz Stražišča.
1961: 7. februarja je bila ustanovljena Poklicna gasilska četa. Bila je kot tehnična enota Občinskega ljudskega odbora Kranj. Imela je 49 poklicnih gasilcev.
29. januarja, z reorganizacijo gasilskih društev na Gorenjskem, so se vsa društva na območju občine Kranj združila v Gasilsko društvo Kranj. Društvo je bilo takrat sestavljeno iz operativnih enot Kranj, Primskovo, Stražišče, Kokrica, Besnica, Podblica, Jošt ter industrijske enote Intex, Sava in Tiskanina. Vendar je ta oblika organizacije zdržala samo tri leta, 23. februarja 1964 so se operativne enote ponovno osamosvojile. Nastala so Prostovoljna gasilska društva, operativni enoti Kranj in Primskovo pa sta skupaj sestavljali Prostovoljno gasilsko društvo Kranj – Primskovo. Gasilsko društvo Kranj, ustanovljeno sicer leta 1879, od nastanka ni imelo ustreznih prostorov, poleg tega pa je prostore, opremo, orodje in vozila društva prevzel Zavod za požarno, tehnično in reševalno službo Kranj.
1962: 25. maja je bil ob sedanji Oldhamski cesti zgrajen Dom gorenjskih gasilcev, v katerem je dobila svoje prostore tudi Poklicna gasilska četa Kranj. Gasilski dom je sicer bil zgrajen na lokaciji, kjer je že bil predviden Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Kranj, vendar gradnje doma društvo zaradi prevelikega finančnega stroška ni bilo sposobno financirati.
1963: Z reorganizacijo Poklicne gasilske čete v delovno organizacijo se je četa preimenovala v ''Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj''.
1964: 23. februarja pride do združitve gasilskih društev Kranj in Primskovo, s sedežem na Primskovem.
1973: 18. maja je bil z odlokom občinskega Ljudskega odbora Kranj ustanovljen Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj.
1981: Pod vodstvom tedanjega direktorja g. Miha Molana se je Zavod leta 1981 preimenoval v Zavod za gasilsko reševalno službo.
1982: V letu 1982 smo kranjski poklicni gasilci dobili drugo avto lestev Magirus. Poleg omenjenega vozila je enota razpolagala s še 5 gasilskimi vozili, nekaj gasilnega prahu, penila in več prenosnih črpalk.
1991: Od osamosvojitvi Slovenije 26.junija do leta 1996 je Gasilsko reševalna služba Kranj, kakor se je preimenoval Zavod za požarno, tehnično in reševalno službo Kranj, domovala na Oldhamski cesti.
1996: Otvoritev novega Gasilskega doma Gasilsko reševalne službe Kranj na Bleiweisovi cesti. Za postavitev modernega poslopja z vso potrebno infrastrukturo pa se imamo zahvaliti tedanjemu direktorju Zavoda g. Osojniku, ki je uspel prepričati odgovorne na občini in državi o nujnosti izgradnje. Poleg tega se je z osamosvojitvijo Slovenije pričel tudi proces modernizacije gasilskega avto parka, trenutno imamo v garaži 22 gasilskih vozil, opremljenih za različne vrste posredovanj.
Krajši povzetek zgodovine gasilstva v Kranju in okolici po zapiskih g. Vilija Tomata, g. Janka Štefeta, g. Franca Černeta in g. Jožeta Derlinka
pripravil Matej Kejžar.
