V PRIMERU NESREČE ALI POŽARA KLIČI 112

Zgodovina gasilstva v Kranju

Požarna bramba

Leta 1812 je občina Kranj zagotovila denar za plačilo gasilskega čuvaja, poleg plače pa so občinski možje zagotovili nekaj denarja za osnovno opremo za gašenje.

 

Leto 1879 je tedanji župan Karel Šavnik zaradi katastrofalnega požara leta 1878, ki je uničil del mesta Kranj – vasi Huje in Klanec, pozval k ustanovitvi požarne brambe v Kranju. Ustanovni zbor je bil 8. novembra 1879 v prostorih narodne čitalnice v 1. nadstropju hiše na Glavnem trgu ob cerkvi sv. Kancijana v Kranju.

 

Včlanjenih je bilo 36 aktivnih in 90 podpornih članov, prostore pa je društvo dobilo v občinski zgradbi na Gasilskem trgu.

 

Prvo domovanje kranjskih gasilcev na takratnem Gasilskem trgu v Kranju (za Gradom Kieselstein).

Slika 1: Prvo domovanje kranjskih gasilcev na takratnem Gasilskem trgu v Kranju (za Gradom Kieselstein).

 

1. decembra 1879 se je na podlagi odobrenih ''Pravil službe'', katerih namen je bilo preprečevati nevarnosti ognja, braniti življenje in premoženje prebivalcev mesta in okolice ipd., organiziralo delovanje požarne obrambe v Kranju. 

 

Leta 1890 je bila postavljena zgornja starostna meja za sprejem kandidatov za delovne člane, ki je omogočala sprejem posameznikov do 45. leta starosti. V tem času je bil v društvu tudi zdravnik, ki je poškodovane člane društva zdravil brezplačno.

 

Točnih podatkov o poveljevanju v slovenskem jeziku v Kranju ni, iz leta 1889 pa so ohranjeni zapisniki ob 10-letnici delovanja v slovenščini.

 

Ustanovitev gasilske godbe in nastanek Prostovoljnega gasilskega društva

7. avgusta 1898 je bila ustanovljena ''Godba prostovoljne požarne brambe'' v Kranju. 12. decembra 1902 je prenehala delovati, saj je bila takrat  ustanovljena ''meščanska godba'', ki pa ni obstajala dlje časa.

 

Leto 1907 se je Požarna bramba preimenovala  v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju.

 

1910 je bila je bila pri Gasilskem društvu ponovno ustanovljena godba, ki je ohranila prvotni naziv Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. 27. julija 1914 je imela najbolj žalosten nastop v svoji zgodovini, ko so godbeniki (29 godbenikov) sami sebe spremili na kolodvor, z železniške postaje pa se je vrnilo le nekaj dečkov, vsi ostali so šli v vojsko.

 

Okrajno glavarstvo je na predlog Gasilskega društva Kranj pričelo s formiranjem Gasilskega društva v Naklem, občini Naklo je ponudilo dve stari brizgalni črpalki.

 

Ustanovitev reševalnega odseka

8. januarja 1911 je bilo na občnem zboru društva sklenjeno, da se v okviru Gasilskega društva organizira ''reševalni odsek''. Na razpolago so imeli ročna nosila za prenos bolnikov in ranjencev, na kolodvor pa so jih prevažali z ročnim vozičkom. Ranjence so nato z vlakom odpeljali v Ljubljano na železniško postajo, od tam naprej pa s transportnim vozičkom do bolnišnice. Reševalni odsek je imel pomembno vlogo predvsem med prvo svetovno vojno.

 

Slika 2: Občni zbor Gasilskega društva 8. 1. 1911. 

 

Prvo vozilo za prevoz bolnikov in poškodovanih je Društvo dobilo leta 1924, uporabljali pa so ga tudi za prevoz gasilcev in opreme ob požaru. Področje reševalnega odseka je obsegalo Poljansko in Selško dolino in Gorenjsko od Kamnika do Jesenic. Reševalni odsek je sodeloval pri gašenju požarov, poleg tega pa so člani reševalne sekcije pomagali tudi v primeru tehničnih reševanj (podrt mlin 1917. leta v Pečeh pri Kokrškem mostu ipd.).

 

V letu 1922 je bil prvi občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Primskovo.

 

Nakup prvega gasilskega in reševalnega vozila

Prvo gasilsko vozilo so gasilci PGD Kranj dobili v uporabo leta 1924, leta 1931 pa je društvo kupilo tudi reševalno vozilo.

 

Slika 3: Gasilsko reševalno vozilo leta 1931.

 

Do leta 1926 je PGD Kranj uporabljalo večjo ročno batno črpalko, posadko je sestavljalo 6 gasilcev. Industrijska revolucija, modernizacija strojev z motornim pogonom, je pustila svoj pečat tudi na opremi Gasilskega društva, saj se je v letu 1926 začela modernizacija opreme in orodij.

 

Slika 4: Vaja z lestvijo na sedanjo Glasbeno šolo Kranj.

 

Leta 1932 je bila zaradi obsežnosti dela Društva (veliko število akcij in veliko področje delovanja) uvedba dveh plačanih gasilskih delovnih mest nujna.

 

V letu 1934 je Gasilsko društvo Kranj dobilo novo avtomobilsko lestev Magirus (na sliki), eno najmodernejših reševalnih orodij. Zdajšnja gasilska poklicna gasilska enota nadaljuje tradicijo, v garaži gasilskega doma Gasilsko reševalne službe Kranj je namreč parkirana že tretja lestev istega proizvajalca.

 

Slika 5: Gasilska lestev Magirus iz leta 1934 slikana pred prvo gasilsko postajo kranjske požarne obrambe, PGD Kranj na Gasilskem trgu v starem delu Kranja. 

 

Slika 6: Gasilci pred najmodernejšim reševalnim vozilom tistega časa v častnih uniformah.

 

Slika 7: Člani PGD Kranj pred avtolestvijo (slika nastala po 2. svetovni vojni). 

 

Pred začetkom II. svet. vojne (29. januar 1940) je Gasilsko društvo Kranj imelo 62 aktivnih članov, uraden žig društva pa je bil ''Prostovoljna gasilska četa Kranj, županije Kranj''.

 

Kljub nemškemu priimku tedanji poveljnik Gasilskega društva g. Rici Mayer ni pustil, da bi bili gasilci povezani s politiko. Četa je ostala slovenska, glavna naloga pa je bila pomoč prebivalcem Kranja in okolice. Poleg tega se je četa modernizirala, oprema, pridobljena med vojno, pa je ostala v uporabi tudi pozneje.

 

 

 Sliki 8. in 9.: Gasilska četa je delovala tudi med 2. svetovno vojno.

 

Obdobje po II. svetovni vojni

Po končani II. svet. vojni je bilo gasilstvo na Gorenjskem organizirano pod Odsekom za notranje zadeve, vse aktivnosti je urejala Okrajna gasilska zveza Kranj. Na področju okraja Kranj je leta 1945 delovalo 28 prostovoljnih gasilskih čet. Gasilsko društvo Kranj je zavzemalo osrednje mesto v občini Kranj, glavna naloga društva pa je bilo gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja. Da bi pridobili mlad kader, je bil leta 1948 v Društvu organizirana pionirska in mladinska desetina.

 

28. maja 1955 je bila v prostorih Gasilskega društva Kranj na Gasilskem trgu organizirana razstava sodobne gasilske opreme, razne aktivnosti ob proslavi so bile organizirane tudi naslednji dan. Poleg 10-letnice osvoboditve je bila proslava namenjena praznovanju 80-letnice ustanovitve gasilstva na Gorenjskem.

 

Ustanovitev poklicnega gasilskega voda

Razvoj industrije, širitev mesta in bližnjih vasi sta zahtevala ustanovitev poklicne gasilske enote. 1. januarja 1959 je občinska skupščina občine Kranj ustanovila Poklicni gasilski vod, ki so ga večinoma sestavljali člani Prostovoljnega gasilskega društva Kranj. Gasilski vod je bil stacioniran na Gasilskem trgu v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Kranj, zaposlenih pa naj bi bilo 24 gasilcev.

 

Nastanek prostovoljnih gasilskih društev

29. januarja 1961, z reorganizacijo gasilskih društev na Gorenjskem, so se vsa društva na območju občine Kranj združila v Gasilsko društvo Kranj. Društvo je bilo takrat sestavljeno iz operativnih enot Kranj, Primskovo, Stražišče, Kokrica, Besnica, Podblica, Jošt ter industrijske enote Intex, Sava in Tiskanina. Vendar je ta oblika organizacije zdržala samo tri leta, 23. februarja 1964 so se operativne enote ponovno osamosvojile. Nastala so prostovoljna gasilska društva, operativni enoti Kranj in Primskovo pa sta skupaj sestavljali Prostovoljno gasilsko društvo Kranj - Primskovo.

 

Gasilsko društvo Kranj, ustanovljeno sicer leta 1879, od nastanka ni imelo ustreznih prostorov, poleg tega pa je prostore, opremo, orodje in vozila društva prevzel Zavod za požarno, tehnično in reševalno službo Kranj.

 

Poklicna gasilska četa in Dom gorenjskih gasilcev

4. januarja 1962 je Občinski ljudski odbor v Kranju sprejel odlok o osnovanju Poklicne gasilske čete občine Kranj, ki se je razvila iz poklicnega gasilskega voda.

 

Slika 10: Izvoz gasilskih vozil iz stare gasilske postaje na Oldhamski cesti v Kranju.  

 

25. maja 1962 je bil ob sedanji Oldhamski cesti zgrajen Dom gorenjskih gasilcev, v katerem je dobila svoje prostore tudi Poklicna gasilska četa Kranj. Gasilski dom je sicer bil zgrajen na lokaciji, kjer je že bil predviden Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Kranj, vendar gradnje doma društvo zaradi prevelikega finančnega stroška ni bilo sposobno financirati.

 

Slika 11: 25. 5. 1962 je bil ob sedanji Oldhamski cesti v Kranju zgrajen Dom gorenjskih gasilcev, v katerem je dobila svoje prostore tudi Poklicna gasilska četa Kranj. 

 

18. maja 1973 je bil z odlokom občinskega Ljudskega odbora Kranj ustanovljen Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj.

 

V letu 1982 smo kranjski poklicni gasilci dobili drugo avto lestev Magirus. Poleg omenjenega vozila je enota razpolagala še s 5 gasilskimi vozili, nekaj gasilnega prahu, penila in več prenosnih črpalk.

 

Sodoben Gasilski dom 

Od osamosvojitve Slovenije 26. junija 1991 do leta 1996 je Gasilsko reševalna služba Kranj, kakor se je preimenoval Zavod za požarno, tehnično in reševalno službo Kranj, domovala na Oldhamski cesti.

Vaja gašenja

Slika 12: Vaja gašenja z gasilskim vozilom avtocisterna, ki ga je Poklicni gasilski četi Kranja kupilo podjetje IBI.

 

Slika 13: Vaja reševanja ljudi s pomočjo spustnice, drče v Gasilski postaji na Oldhamski cesti v Kranju.

 

Slika 14: Delo v delavnici v Gasilski postaji na Oldhamski cesti v Kranju.

 

 

Leta 1996 je bila otvoritev novega Gasilskega doma Gasilsko reševalne službe Kranj na Bleiweisovi cesti. Za postavitev modernega poslopja z vso potrebno infrastrukturo se imamo zahvaliti tedanjemu direktorju zavoda g. Janezu Osojniku, ki je uspel prepričati odgovorne na občini in državi o nujnosti izgradnje.

 

Poleg tega se je z osamosvojitvijo Slovenije začel tudi proces modernizacije gasilskega avtomobilskega parka: trenutno imamo v garaži 22 gasilskih vozil, opremljenih za različne vrste posredovanj.

 

Krajši povzetek zgodovine gasilstva v Kranju in okolici smo pripravili po zapiskih g. Vilija Tomata,  g. Janka Štefeta in g. Franca Černeta. 

Gasilsko reševalna služba Kranj

Bleiweisova cesta 34

4000 Kranj, Slovenija

Kontakt

Tel: +386 4 23 75 251

Faks: +386 4 23 75 252

E-mail: info@gasilcikranj.si

  

 

Gasilsa zveza Slovenije SPIN